Zelo pomembna mi je tudi oblika skodelice. Ta želim, da je čim bolj enostavna, ker so mi bolj všeč izjave, ki jih združno podata oblika in barva, kot pa narisane, vrezane ali nalimane slike na skodelicah. Z oblikovalskega vidika je nujno tudi to, da je skodelica praktična in enostavna za uporabo. Pri tem so na udaru posebej ročke, ki se morajo lepo prilegati roki. Vse to spada v psihologijo šalčk, kajti različne oblike so za različne ljudi, ker smo si ljudje pač različni. Vem, da sama, ko pijem iz svojih šalčk, ne upoštevam ročk dovolj, ker sem opazila, da ko se čaj dovolj ohladi, ne poprimem za ročko, temveč jo objamem z obema rokama. Včasih dam eno roko spodaj, včasih poprimem z obema rokama po nasprotnih straneh robov. Vendar pa zame ročka mora biti tam, četudi jo ne primem tako, kakor je predvideno, da jo. Glede ostalih uporabnikov pa je tako: moški imajo rajši ročke, ki so ploščate in malenkost širše, da dodobra primejo po celotni dolžini (seveda s svojimi mišičastimi dlanmi). Verjetno so navajeni držati stvari v rokah od dna do zgornjega vrha, čimveč kot se pač da:) hihi. Tako skušam zadovoljiti (hh, mogoče napačna izbira besede, potem kar sem napisala prej:) čim bolj raznoliko množico uporabnikov mojih šalčk. Moja statistika kaže tudi na to, da športnikom niso všeč ročke s polžki. Kakorkoli, vem, da ni vse za vse, zato polžki zagotovo ostajajo. Nekako sem jih tudi privzela, kot moje reprezentativne ročke. Ne upam si trditi, da sem jih izumila (mogoče pa jih ne nek Kelt že dolgo pred menoj), lahko pa rečem, da jih v Sloveniji še nisem zasledila pri drugih keramičarjih. Tudi izvedba mora biti enostavna. Rajši se ukvarjam s polžki kot pa s ploščatimi trakovi; polžki dopuščajo, da sem sproščena in ne preveč natančna, medtem ko ploščice že same po sebi zahtevajo, da so ravne in gladke. Potemtakem sledi, da rajši izdelujem ženske skodelice:) Mogoče pa se najde par moških, ki ročk sploh ne potrebuje, kar je pa meni še bolj všeč, tako da se potem moja všečnost za izdelovanje ženskih skodelic proti moškim nekako uravnovesi:) Telo skodelic pa želim, da je čimbolj naravno, harmonično, enostavno še bolj kot ročke. Velik vpliv na obliko telesa ima, kot že veste, japonska kultura keramike. Zen je povezan z japonsko kulturo, zato pravim, da so moje oblike zen oblike. Kiss pa sem že omenila, da predstavlja ‘Keep it simple stupid’, besede, ki jih pogosto uporabi moj največji vzornik Simon Leach, vnuk slavnega Bernard-a Leach-a (tudi on je povezan z azijsko keramiko).


Tu pa predstavljam eno od mojih najljubših oblik, ki jih sedaj izdelujem:

Menda ji moram dati ime, da bo še bolj pomembna, a se še nisem domislila.


Zelo všeč pa mi je nov dizajn kozarčka, ki sem ga zvrtela pred kratkim:

Je ležeč, ker sem želela povečati sence, ki jih je ustvarilo Sonce, da se vidijo spirale; te se proti vrhu začnejo zgoščevati. In prav ta detajl mi jo naredi zelo posebno. Na fotografiji je še surova, kmalu pa dodam tudi spečeno in poglazirano. Med fotografiranjem sem v njej našla pajka, ki si je že naredil domek; menda imajo radi temne in vlažne prostore:)


Izhaja iz telih predhodnikov, ki pa jih seveda obdržim: