Na voljo so nove Skodelice stare dobe! — galerija na koncu branja —

Ko sem se leta 2014 po končanem študiju in potovanjih vrnila nazaj v Novo mesto, sem po dolgem času obiskala Dolenjski muzej. Muzej sem večkrat ‘morala’ obiskati kot otrok z listom papirja v roki, odgovarjati na vprašanja in pisati poročila. Mislim, da le redki otroci najdejo veselje v obiskovanju muzejev. Ko pa sem vrnila v muzej kot odrasla oseba, katero zanima zgodovina domačega kraja, njegova umetnost in kultura, je muzej postal kraj neskončnega vira informacij in navdiha. V muzej sem stopila s svežimi očmi, novim pogledom na svet in odkrila, da hrani neverjetno prelepo zbirko starodavne keramike; iz železne dobe, rimskega obdobja in novejše zgodovine. V muzej sem šla z bratom in takrat sva bila edina obiskovalca. V miru in tišini sva se ustavila tam, kjer naju je pritegnilo.

Takoj po obisku sem naredila dve skledici:

Najbolj pa so me navdušile skodelice z visokimi ročaji:

Kasneje, leta 2016, sem obiskala predavanje o arheološki keramiki, tik preden sem šla na umetniško rezidenco na Tajvan. Na predavanju so govorili o nadvse zanimivih najdbah in nahajališčih. V oko so mi padle skice skodelic. Podobne arheološke skice sem našla tudi v literaturi Janeza Dularja: Halštatska keramika v Sloveniji.

Na Tajvanu sem bila soočena z dilemo; kaj ustvariti na drugi strani sveta, kjer je keramika toliko bolj cenjena, spoštovana, zažrta v kulturo in tradicijo, kjer so vse že videli 10-krat, tam kjer imajo mojstre lončarje, o katerih lahko samo sanjamo. Spomnila sem se Novega mesta, muzeja in nenazadnje arheološkega predavanja. Izdelovati sem začela po inspiraciji starodavne slovenske keramike in nastale so moje prve starodobne skodelice – prvič na Tajvanu:

Kasneje, ko sem se vrnila nazaj v Slovenijo, je želja po izdelavi ‘domačih’ skodelic le še bolj narasla. To so skodelice mojih prednikov, ki so živeli v obdobju par stoletij pred in po Kristusovem rojstvu. Nisem se še odločila, kako jih imenujem: Starodobne, Novomeške, Keltske, Železnodobne, Halštatske ali pa kako drugače. Nimam še dovolj informacij o njih, vem le to, da so bile najdene na hribu Marof, 2 ali 3 km zračne razdalje od domače hiše, na hribu nekdanje naselbine in grobišč teh ljudstev. Nekdo mi je pravil, da so bile to obredne skodelice za zajemanje vina iz večjih posod.

Oblika skodelic, ki jih sedaj izdelujem, je zelo podobna originalnim, moj pečat, oz. nadgradnja in interpretacija pa je način žganja. Originali so bili žgani na drva na nizkih temperaturah, moje pa so žgane na drva na visokih temperaturah, brez glazur. Odločitev o izbiri temno rjave gline je bila storjena zaradi asociacije ali povezave z železno dobo. Po žganju je namreč glina kot staro kovano železo. Naravni pepel iz peči pa tvori po naključju oz. po nenaključju pepelato glazuro, ki da skodelicam izgled patine, kakor da so ravnokar – po tisočih letih izkopane iz zemlje.

Na voljo je nekaj novih del zadnjega, majskega žganja. Cena večjih je 39 eur, z rožički 45 eur, manjših pa 31 eur. Na voljo so v studiu ali po pošti. Poštnina je za Slovenijo brezplačna do konca julija.
Nakup in info: studio@anjaslapnicar.com