Pripravo glazure lahko primerjam s pripravo potice. Imam recept in najprej si moram priskrbeti vse sestavine. Potico lahko seveda kupim v Mercatorju, vsi pa dobro vemo, da je babičina domača potica najboljša. Zakaj? Ker jo pripravi z ljubeznijo in pri tem uporabi domače sestavine: jajčka domačih kokošk, sosedovo sveže mleko, moko iz mlina… Orehi, ki rastejo pri domačem vinogradu in so nabrani in strti lastnoročno, imajo nedvomno višjo vrednost kot kupljeni orehi, ki niso niti nujno slovenski. Slovenski proizvodi so zadnje čase še bolj cenjeni, ker se smatrajo domači in ker vemo kateri pridelovalci so jih naredili in na kakšen način – cenimo ekološko in biološko pridelavo. Podobno je z iskanjem sestavin za izdelavo glazur. Sestavin nisem ravno pridelala ali izkopala iz svoje zemlje, sem pa težila k temu, da so sestavine čimbolj lokalne. Kremen sem dobila v Mokrem polju pri Šentjerneju, kopljejo ga v Cerovem Logu. Bil je še svež, pravkar zapakiran v vrečo. Rdečo glino sem šla iskat v Renče pri Novi Gorici, kjer je glinokop za novogoriške opekarne. Dolomit je iz kamnoloma Poljčane. Kredo oz. kalcijev karbonat pa bom pridobila iz Stahovice. To so sestavine, ki sem jih zaenkrat zasledila, da so proizvedene v Sloveniji, se pa trudim odkriti še kakšno drugo. Predvsem želim priti do lokalne gline, za katero približno vem, kje se nahaja. Ostale sestavine zaenkrat kupujem še nemške. 


Tako je priprava glazur zame poseben proces in ga štejem za enakovrednemu vrtenju ali idejni zasnovi. Rezultate seveda objavim kmalu!