TAKO! Pa sm si spet namešala par novih glazur iz sestavin, ki sem jih prejšnji mesec lovila po nenavadnih in različnih krajih. Rezultati so zadovoljivi in s tem naznanjam, da se počasi poslavljam od industrijsko narejenih glazur. Res lahko primerjam pripravo glazur s peko slaščic: doma narejeni piškotki so slastnejši in nanje si lahko ponosen in se lahko z njimi pohvališ – v primerjavi s kupljenimi:) 

Na tej fotografiji se nahajajo dve sklečki iz gline 592, na katerih sem testirala mojo prvo domačo belo glazuro. Kot sestavine sem uporabila: glinenco, kaolin (aka china clay oz. kitajska glina), kalcit, kremen in dolomit. Tehnika nanosa je bila potapljanje, glazura se lepo prilepi na glino, tako da tudi rokovanje surovih ne zahteva preveč pazljivosti, da bi se glazura odprašila stran. Na maksimalni temperaturi je stabilna in se ne poceja (torej vsebuje dovolj aluminijevih delcev, ki delujejo kot lepilo). Kremen je bil obarvan oranžkasto, kar me je malce skrbelo, no, na visoki temperaturi je lepo postal brezbarven. Kremen v glazuro doprinese steklasto sestavino. Končni rezultat je glazura, ki spominja na bel marmor; semi-transparentna bela s satenastim sijajem! Sijajno!

Potestirala sem jo tudi na beli (zgornja) in bež glini s črnim šamotom, kjer sem se igrala z izparilniki.

Tu pa je še ena nova glazura na treh različnih podlagah: na beli glini (list in posodica z oznako 277-1), na glini 592 (zgoraj desno) in na porcelanu (spodaj levo). Ker je transparentna, prevzame barvo svoje podlage, s porcelanom pa se veže v svetlejšem odtenku, saj imata tudi podlaga in glazura svojo kemijo. Ta glazura se imenuje bleda celadon. Celadon je bled odtenek pomladno zelene barve. V lončarstvu je tudi poseben slog keramike, ki izvira iz Koreje. Svetlo zeleni pigment je prišel od obrtnikov, ki so uporabljali posebne gline in tehnike, slog pa se sedaj povezuje z imenom. Ta je bil najpogosteje uporabljen v kitajski, korejski in japonski umetnosti in se nato razširil še na druge azijske kulture. Celadon, kot je znano z zahoda, ali Gingci, je starodavna vrsta kitajske glazure. Lonci modro-zelene glazure in elegantnih oblik so bili proizvedeni v pečeh iz vse Kitajske. Korejski celadon so starodavni kitajski rokodelci opisali, kot da ima mirno eleganco, katerega barva “presega opis”, in se ga mora izkusiti, da se ga razume, njegova preprostost in slog pa sta bila primerjani z duhom zen budizma. Moj celadon rabi še malo razvijanja naprej, ker mi barva ne sede dovolj. Omenila pa bi še, da je moj celadon bolj rumeno zelen in ne modro zelen, ker je moja peka oksidacijska in ne redukcijska.

Na zadnji fotki pa še en izparilnik v beli glini in prozorni glazuri.