Testki

Prelepa sončna sobota je prinesla nove testirančke glazur:

Pa se je le spekla glazura iz stopiške gline! Dala ji bom oznako 100 (stopiška-100piška, get it?:) Oznake pridejo do izraza, ko imaš namešanih okrog 50 glazur, ki so v surovem stanju po barvi med seboj zelo podobne. Testirala sem jo na glini 592. Barva je čisto zemeljska, topla rjava, vmes pa so razpostavljeni črni kristalčki. Da pa bo končni izgled šalčke bolj svež, jo bom morala kombinirati še s kakšno drugo barvo; torej še premišljujem na kaj in kako. Recept: stopiška glina in nephelin syenite (prevod: nefelin sijenit?, skratka nek kamen o katerem ne vem veliko – še) v približnem razmerju 64:36.

To sem že nekoč zmešala, a mi je bil takratni rezultat boljši, ker je bilo med rjavo vmešanih več temnejših madežev in je bila bolj lisasta. Razlog pripisujem uporabi drugačnih surovin – tokrat je rdeča glina iz glinokopa Okroglica, kalcit je kupljen in ne nabran v Ližnjanu, dolomit je enak. Mogoče je še dodelam, mogoče ne. Recept: rdeča glina 80%, dolomit 10%, kalcit 10%.

Na fotografiji ni tako črna kot v realnosti. Potrebna je še dodelave. Kot se vidi, je skorajda zavrela. Črni odtenki so vedno bolj sporni, saj tudi v peči deluje pravilo o črnemu telesu; ta sprejme več toplote kot npr. bela barva. Poskusila ji bom dodati še malo rdeče gline, da jo stabiliziram, oz. jo sprobam speči na manj stopinjah. Recept: glinenec 40%, kalcit 10%, kaolin 10%, ball clay (prevod:?) 8%, kremen 20%, železov oksid dodatnih 12 %.

Ta mi je zares všeč. Ima poseben sijaj. Jo obdržim. Recept: volastonit 50%, ball clay 15%, kaolin 35%.

Najbolj zanimiv rezultat je nuka. Beseda v japonščini pomeni riževi otrobi, iz Japonske tudi izhaja. Pepel riževih otrobov ima visoko vsebnost silike (silicijev dioksid), ki je ena esencialnih tvorcev glazure. Ker pa seveda nimam riževih otrobov, sem se zadovoljila s smrekovim in z bukovim pepelom. Bistvo pepela je, da vsebuje vse minerale, ki ga je rastlina ali drevo tekom svojega življenjskega obdobja pridobila iz tal, na katerih je raslo. Moja nuka torej vsebuje minerale iz smolinjskega gozda. Dam ji dodatno vrednost zaradi očetovih dreves in energije, ki sta jo moj oče in moj brat porabila, da sta posekala ta drevesa in nasekala drva za mojo nuka glazuro. Recept, ki ga vem na pamet: 33% pepel, 33% glinenec, 33% kremen. Na beli in 592 glini.

Te glazure nisem mešala po nikakršnem receptu, temveč sem eni izmed prejšnjih belih glazur dodala pigment rdeče okre, zgolj za zabavo. Rezultat pa mi je zelo všeč, ima tak odsev kovanega železa.


Sedaj pa me čakajo skice novih dizajnov, za vsako barvo posebej;)