Iz zabave me zanima moje letno povprečje pek, zato jih bom začela označevati s številkami. Od danes naprej, ker se tega nisem spomnila prej. Pekla sem rahlo nižje, ker je bila peka sestavljena iz pretežno občutljivih glin: mirnške in stopiške.

 Tale seksi karafe je bil narejen za cvičkarijo. Naredila sem kar nekaj poskusnih oblik, vendar pa se mi ta najbolj dopade, ker se gunca:) Daje labilen občutek, vendar pa je tekočina v njem popolnoma na varnem. Dizajn obdržim in ga pospravim v predal moderne izvedbe vrča za vino. Seveda pa je lahko tudi vrč za vodo ali pa huda vaza. Izbira je tvoja.

 Stopiška glina (mešana z belo za ojačitev), na dnu pa modro steklo.


 Malo večji skodelici za čaj.


Piškotnika. Tudi s stopiško glino. Zanimivo je, kako turkizna glazura švica:) Ob njenem robu je temen pas, ki mi je že od začetka všeč. Tokrat pa je spustila tudi na svojo sosedo, kar da piškotniku z belo čepico razpršen in nežen odtenek rjave. 

 Za vino, vodo, v razvoju.

 Stopiška glina, lastovška ročka. 

 Sem rekla, da dam tej glazuri ime morje, pa je fango toliko bolj zabaven.

 Nepredelana mirnška glina. To je tista, ki sem jo takoj, ko sem dobila glino, morala zvrtet. Z vsemi kamenčki in ostalimi primesmi. Deluje kamenodobno.

 Turkizna se na stopiški glini lepo obnese.

In še setek stopiške, z glazuro 358.