Izdelava kopije hišaste žare

Ko postajaš starejši, se včasih sprašuješ, kaj je smisel življenja, kaj je bistvo vsakdana, čemu slediš, od kod prihajaš…

Šele, ko si videl del sveta, se zaveš, da je tudi tvoj dom nekaj posebnega, enkratnega in neponovljivega. Ceniti začneš svoj rodni kraj in njegovo zgodovino.

V mojem primeru gre za Novo mesto in njegov neposredni okoliš, segajoč do vzhodne meje s Hrvaško. Jaz vedno govorim vsem, kako prečudovit je Dolenjski muzej, koliko materiala poseduje. In gledajo me postrani, češ, da jih s tem ne morem prepričati, da je muzej lahko zanimiv. Verjamem, da ni vsak Dolenjec obiskal Dolenjskega muzeja, in da marsikdo od njih prej obišče vse muzeje po Novi Zelandiji in Avstraliji, kot pa, da bi se ustavil v muzeju svojega mesta. Zato! Kdor se želi povezati s krajem od koder izhaja, mu vsekakor svetujem obisk domačega muzeja.

Na ozemlju današnje jugovzhodne Slovenije so v 2. stoletju n.š. živeli Latobiki. Latobiki so bili keltsko ljudstvo na ozemlju Rimskega cesarstva. V tem času se je širilo tudi krščanstvo. Hišasta žara je bila predmet, ki je ljudstvo Latobikov ločeval od drugih kultur. Najdene so bile v grobovih, ki so bili v takratnem času locirani ob glavnih vpadnicah v mesta. Grobovi so bili jasno označeni in ljudi sospominjali o minljivosti. “Memento mori.” “Pomni (da moraš) umreti.”

V Posavskem muzeju Brežice trenutno gostuje razstava: Rimsko grobišče Dvorce pri Čatežu in hišaste žare. Pri razstavi sem sodelovala z mag. Urošem Bavcem iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto. Za razstavo sem izdelala kopijo hišaste žare in kratek filmček izdelave žare. Razstava je odprta do 10.5.2015. Vabljeni!

Filmček:

No comments yet.

Leave a Reply