Orehova nuka
Prečudovit teden je za mano. Ne samo, da sem bila vsak dan v delavnici, tudi sonce je močno sijalo. Na stežaj so bila odprta vsa vrata in okna okrog delavnice, nekaj dela sem prenesla tudi ven: črna glina se je sončila na travi in s tem hitreje sušila, posodo sem prala pod ginkom, tako da sem ga nahranila z veliko novimi glinenimi minerali. Že dela popke za nove listke! Komaj jih čakam. Črna serija skodelic je že na pol spečena. Tudi očetov hobi je se je zagnal na polno. Na Trški gori je v svojem vinogradu obrezoval trte in jih vezal. Pri tem smo mu vsi ostali člani pridno pomagali. Pri grabljenju odrezanih trtic (ki jih ni malo) se mi je porajala nova ideja. Še ena… Toliko idej pa tako malo časa. Dnevi se kar zlivajo! Torej – ponavadi te odrezanke trt vsako leto skurimo na travniku pod vinogradom. Od njih ostane le pepel. Pepel! Ki ga seveda želim uporabiti v svoji novi trškogorski glazuri. Vejice se sušijo in čakajo na kresovanje:) Glazuri iz tega pepela dam ime trtna nuka. Na tem travniku nam raste tudi veliko sadnih dreves, pa orehov, tudi trije kostanji maroni so posajeni. Na sredini travnika je en ogromen oreh, ki pa je napaden od orehove muhe. Tudi to obstaja in govorim že kot prava kmetica:) Orehove lupine postanejo črne, kot da so segnite. Če to bere kakšen agrokulturnik, botanik ali orehogojitelj, lahko priskoči na pomoč. V želji, da se muhe znebimo, je potrebno pograbiti listje pod orehom in tudi njega sežgati. S tem preprečimo muhicam ugodno okolje za razmnoževanje. Po enem popoldnevu grabljenja je nastal velik kup suhih orehov, orehovih vejic in listov. Včeraj smo ga z mamo skurile, danes pa sem si nabrala pepel. Kakšen kilogram ga je, ker ga nisem mogla nabrati več, ker je zadeva še tlela. Jutri. Namešala ga bom v nuko. Upam, da mi je ostalo še kaj glinenca, za kremen vem, da ga imam še 98 kg:) Mimogrede, ta kremen je iz izkopa Cerov Log, ki se ga vidi iz Trške gore. To sem ugotovila danes.
Pepel
Glavna sestavina pepela je kalcijev karbonat (kreda), ki zavzema od 25 do 45%. Manj kot 10% je kalija, manj kot 1% fosfatov. V njem so še sledi železa, mangana, cinka, bakra in drugih težkih kovin. Navadno se ga vmeša v visoko temperaturne glazure (1250-1300°C). Te temperature zaklenejo puščanje kovin ven iz glazure v stiku s tekočino. Vsak pepel ima svojo sestavo mineralov oz. kovin. Nanjo vplivajo vrsta rastline, pogoji in okolje v katerem rastlina raste in vsrkava snovi iz tal ter temperature izgorevanja. Moja prva nuka je bila iz smrekovih in bukovih drv iz smolinjškega gozdu, tole pa naredim z istima ostalima dvema komponentama (glinenec, kremen) kot pri prvi, da bom lahko primerjala razliko med obema. Ime ji dam orehova nuka. Njen pepel je torej iz orehovih listov, vejic in orehov, ki so rasli na lapornati podlagi na Trški gori. Komaj čakam, da vidim, kaj mi da mogočni oreh na trškogorskem travniku!