Ko sem lani na spletu zasledila, da je v Avstriji potekal evropski lončarki sejem, sem si v svoj koledarček označila datum letošnjega, kar za eno leto naprej:)  Kljub temu, da se moje življenje trenutno vrti okrog diplomske naloge, pa si nisem morala pomagati, da si ne bi vzela prostega vikenda in šla na izlet! Poleg tega pa sta se lokacija in čas poklopila s še enim dogodkom: svetovnim mladinskim prvenstvom v raftingu na Češkem, kjer je bil v slovenski reprezentanci dečkov tudi moj bratranec <3 Pot na Češko je torej potekala z zavojem čez čudovit (čeprav vem le, kako zgleda glavni trg:) Gmunden, majhno lončarsko mestece ob jezeru Traumsee na severu Avstrije, kjer je potekal 24. avstrijski lončarski sejem. V Gmundnu smo šli najprej na kosilo v restavracijo, ki je imela takšen razgled...


…in lahko si mislite, kako nemirno in neučakano sem zmetala vase avstrijski golaž! Raztavljalcev je bilo kar 125, razporejenih od centra mestnega trga  do polovice sprehajalne poti ob obali jezera. Raztavljalci so prihajali iz celotne Evrope, v zelo različnih stilih in tehnikah, vsi pa so bili seveda češnjice evropske lončarske smetane.





V oko so mi padali japončki, vendar pa me je presenetilo visoko število umetnikov, ki so skušali posnemati japonski stil, tako da se mi jih je nekaj zdelo že kar kičasto japonskih. Eni so razstavljali res izvrstno japonsko keramiko (pri tem se mi je moja zazdela precej nejaponska, čeprav si želim, da bi bila), in takrat sem se zaljubila v tele:

Daniel Seko iz Češke…


…pa še lep-urejen in mlad je izgledal:) Skratka simpatičen mladi češki lončar! Pozdravila sem tudi našo Niko (btw njen celoten display je bil zelo lep):


Tankih porcelanov je bilo na kilograme, tako finih in dodelanih, da se jih človek zares ne upa uporabljati:


Čeprav so mi poslikave tuje, so bile tele prav ljubke:


Enostavni in elegantni beli porcelani:



Se mi zdi, da jih je izstopala (subjektivno) le peščica: tisti, ki obvladujejo kakšne posebne tehnike izdelave ali žganja:


Turkizne imajo anja-magnet:


Chawani:



In še nekaj prikupne lončevine (v primerjavi s kamenino, ki mi je kraljevska, mi je lončevina čedalje manj ljuba):


Zelo so me pritegnili porcelani, ki niso bili tanki. Tile so žgani v pečeh na les (dosegajo čez 1300 stopinj Celzija!):


Zelo srčkasti so bili pari mož-žena, oboji lončarji; žena zgoraj, mož spodaj:)


Morski motivi v porcelanih, v meterskih poloblah:


Podstavki so bili včasih bolj dodelani kot skodelice in posledično tudi dražji:



Tale gospa na fotografiji pa izdeluje wood-fired kamenine, tudi s shino glazurami. Shino chawana sem si privoščila tudi sama. Imel je precej visoko ceno, vendar je res top! Fotke naslednjič z obrazlago shino-ta- Na fotografiji pa je gospa skupaj z moževo keramiko, ki je specializirana za kristalin glazure (kjer se v procesu žganja tvorijo pravi kristali, npr. titanovi):


Takšni so mi padali v oko:


Tudi ostali so si privoščili visoko keramiko:


Črne fine glazure na porcelanu:



Tale keramika pa je bila ADIJO! Prosojen porcelan, z bambusovimi motivi in prefinjeno silhueto:



Tradicionalen češki lončar z rjavo lončevino pa je kar malce sameval…


In tale je moja! Spet shino kamenina! Daniel Seko:



Kar malce prekrhka debelina porcelana. Ne vem, če je za uporabo:)


430 eur:

In še nekaj zanimivih:







Bilo je lepo, domov sem prišla z dvema skodelicama. Bi jih še, ampak se šparam za drugo leto, ko bo 25. obletnica sejma in bo sodelujočih kar 300!!! Greš z mano?