“To ni “o, to je ljubko” vrste lepota, ampak izjemna lepota – lepota ob kateri ti zastane dih, lepota epskih razsežnosti, lepota, za katero je vredno garati, lepota, ki je dosegliva le z načinom žganja na drva. Le kaj drugega lahko tako motivira umetnika, da bi posvetil temu toliko časa in truda?” M.K. & M.L.

Keramiki, ki je žgana na drva, sem zelo naklonjena. Zadala sem si, da vas o njej izobražujem (sem učiteljske krvi, tega ne zanikam).

1. Keramika žgana v peči na drva je pravzaprav žgana na enak način, kot so to počeli v starodavnih časih. Izpopolnjevala se je skozi tisoče let, danes pa se jo izvaja po celem svetu na različne načine. Orodje za keramiko žgano na drva je peč na drva, in teh obstaja kar nekaj vrst: anagama in noborigama (japonski), zmajeva peč, kačina peč, plesoča peč, peč – vlak in še nešteto drugih. Tudi v Sloveniji poznamo peči na drva. Takšne peči dosegajo nižje temperature (okrog 1000°C), keramika je porozna. V nekaterih pečeh pa se dosega čez 1500°C.

2. Poglejmo si kamnine in njihov življenski krog. Izhajajo iz magme, ki se tekom cikla zaradi vplivov pretvarjajo med magmatskimi, metamorfnimi in sedimentnimi kamninami. Kamnine, ki jih erozija in preperevanje razkroji v zelo fine majhne delce, pomeša z vodo, kovinskimi oksidi in organskimi snovmi, se v krogu poimenujejo glina. Podobno kot se kamnine stalijo spet v magmo, ki se naprej tvori v nove magmatske, metamorfne in sedimentne kamnine, se glina v peči stali v keramiko, in če je žgana na dovolj visoki temperaturi, se ta keramika poimenuje kamenina. Krog je zaključen.

3. Termin “wood fired”, torej “žgan na drva”, navadno predstavlja keramiko, ki je žgana na zelo visokih temperaturah. Takšna keramika je bolj trdna, neporozna in trajnejša.

4. Peči na drva so velike in precej drage, imajo jih le redki lončarji, ki so predani tovrstni keramiki.

5. Odstotek uspešnosti žganja ni visok, pri anagami npr. okrog 20%. To pomeni, da je od 500 kosov, ki so bili v peči, kakovostno odžganih le 100 kosov, ostali so premalo (porozni in nestaljena glazura), preveč (staljena glina), so popokani, prilepljeni na ploščo ali druge kose, idr.

6. Ker so te peči velike, se jih žge le nekajkrat na leto. Zares velike morda samo enkrat, pa še takrat jih napolni skupina večih lončarjev. To pomeni, da je potrebno izdelovati izdelke daljše časovno obdobje, kar pomeni, da jih je potrebno izdelati v stotinah. Ko se žge, se na kocko postavi ves trud, za katerega je bilo porabljenih zadnjih nekaj mesecev. Narobe gre lahko veliko stvari.

7. Žganje peči pomeni zaključitev kroga. Vsakemu lončarju predstavlja ritual. Zadnje dejanje, ki glino spremeni v keramiko. Predstavlajte si, da sedite zunaj ob ognju ali v hiši ob kaminu, opazujete, se grejete in dodajate drva. Občutek žganja take peči je podoben in potenciran, saj se jo lahko žge par dni. Ko dosega najvišje temperature, bobni, iz dimnika bruha ogenj, vročina je neizmerna, potiš se, dodajaš in dodajaš drva, hitiš, da temperatura ne pade. Ko končaš, si izčrpan in srečen.

8. Peč se lahko lahko žge od enega dneva do nekaj dni. Nekateri jih žgejo po 10 dni in več. To pomeni, da mora biti lončar konstantno ob peči, v katero vsake nekaj minut naloži drva. Porabi se nekaj kubičnih metrov drv.

9. V nekaterih pečeh so izdelki neposredno izpostavljeni ognju, pepelu in atmosferi peči, ki se spreminja med različnimi stopnjami žganja. Ti učinki so v pečeh na drva bistveni. Med žganjem plamen potuje od začetka do konca peči, med tem pa se dotakne vsakega kosa drugače. Za seboj pusti sledi na glini kot dokaz. Umetniška dela postanejo zaobjeta v reki ognja. Prisotnost sledi se odraža glede na to, kako je bil kos pripravljen, podstavljen s čepki in naložen v peč. Čepki preprečijo, da se izdelek ne zatali in prilepi na polico, hkrati pa določi, kje bodo deli keramike zaščiteni pred ognjem. Pepel, ki se dotakne žareče keramike se zatali v glazuro in variira glede na lokacijo v peči.

10.  Rezultat žganja na drva so sijajne in matirane površine, pokanje in kapljice pepela oz. pepelnate glazure, ki teče po izdelkih, in prekinjena in prelivajoča se območja, ki jih je povzročil ogenj. Vsi rezultati so zelo zaželjeni.

11. Žganje na drva poveže umetnika s svojim delom skozi celoten in zaključen proces. Proces ima lahko negotove rezultate, na katere skuša umetnik odgovoriti pri naslednjem žganju. Za uporabo te starodavne tehnike žganja z drvmi mora biti lončar pripravljen sprejeti neuspeh, izčrpanost, ne da bi zlomil svojega razuma, telesa ali duha.

V sodobnem svetu ima keramika žgana na drva zelo močno navzočnost in je cenjena zelo visoko, še posebej v poznavalskih in strokovnih krogih. Jaz si želim, da bi nekoč imela peč na drva. In sedaj na tem tudi močno delam.

Lahko si ogledate tudi fotografije žganja na Hrvaškem iz leta 2013 in fotografije rezultatov iz žganja na Hrvaškem iz leta 2014.