Izjava avtorice

Radovednost in globoka potreba po iskanju odgovorov na vprašanji, zakaj in kako, sta bili vedno del mojega načina spoznavanja sveta okoli sebe. Družinske ali kulturne norme o delovanju sveta niso nikoli izpolnile moje notranje potrebe po razumevanju stvari.

V svojem okolju sem glino prvič opazila, ko sem stala v jarku s svojo merilno napravo – gps-om. Moja naloga takrat je bila pridobivanje lokacijskih meritev nove infrastrukture, vodovodnih in komunikacijskih vodov. Kot študentka geodezije sem opravljala svoje delo, ko sem nekega mrzlega decembrskega dne ob sebi opazila mastno plast rdeče gline. Material sem nabrala v upanju, da je glina, ne da bi o tem vedela kaj več. Testirala sem jo v svoji peči. Bila je glina. Odkar imam široko odprte oči s svojo predpostavko o svetu, da je pod prvo plastjo humusa kamnina ali glina, nabiram svoj material, ki ga pretvarjam v keramiko.

Sem univerzitetna diplomirana inženirka geodezije, s specializacijo kartografskega zaznavanja, in opravljam poklic oblikovalke keramike. Res je poklican poklic. Študij mi je dal orodje za iskanje gline, moje navigacijske veščine so odlične, zemljevide berem kot strokovnjak in jih zato tudi uporabljam kot temelj za iskanje glin. Moji predniki so bili mlinarji in usnjarji, občutek za material je zaklenjen globoko v moji DNK.

Slovenija je geografsko in geološko zelo bogata zaradi presečišča tektonskih plošč, hkrati pa je na majhnem ozemlju prisotnih veliko raznolikih materialov, kar je njena prednost.

Kamorkoli grem in stopim, tam najdem in naberem glino ter kamnine. Nabiralništvo, ki je v meni, razumem kot orodje za pridobivanje surovin, ki so gradniki mojega dela, torej kreacije uporabne keramike. S tem pa hkrati ustvarim prstni odtis (odtis prsti) specifične lokacije v obliki izdelave keramike, ki se jo dotikamo in čutimo v našem vsakdanu. Ali lahko čutimo lokacijo, ko pijemo čaj ali kavo? Jaz menim, da lahko. Moja čutila so izostrena, še posebej sposobnost zaznavanja potencialnih materialov in želim pokazati občutek materiala izraženega v keramiki.

Ob posebnih priložnostih žgem glino tudi z drvmi. Lesno žgana keramika je transcendentna. Sledi zgledu kamninskega kroga, kjer toplota stali fragmentirane delce – glino – nazaj v kamnu podoben material.

Glina – kaj mi pomeni

Glina govori zgodbo. Predvsem o tem, kako se je milijone let formirala zemlja. Lahko nam pove tudi o tem ali je bila pod morsko gladino, visoko v gorah ali kje globoko v zemeljski skorji. Pove nam o dobah in krajih, ki jih je prepotovala. Pove nam zgodbe naših prednikov, kako so jo uporabljali in kako so na njej živeli. Stara ljudstva so izbirala lokacije za svoje naselbine na mestih, kjer so bile dostopne surovine in glina to je. Glina drži vodo, življenje.

Glino skušam poiskati prek najrazličnejših informacij, pri čemer so karte eno izmed začetnih izhodišč za raziskovanje. Informacije zbiram in jim dodajam sloje zapisane zgodovine in vire ustnih izročil in navzkrižno primerjam vse informacije, ki so mi na voljo. Na koncu dodam informacijo, ki jo zaznam, ko sledim notranji intuiciji in dokončno občutim lokacijo, na kateri se nahajam.

Vsak material, ki ga naberem, se lahko preobrazi v uporabno keramiko, vsaj takšna je moja hipoteza. Verjamem v to, da pri procesiranju nabrane gline noben ostanek ni neuporaben. Materiali, ki ostanejo po procesiranju, se pri izdelavi keramike vedno lahko uporabijo v nekakšni obliki. S tega stališča postanejo možnosti uporabe neskončne.

Prek materiala želim ujeti specifičen občutek lokacije, njegov najboljši potencial, energijo in zgodovino. Želim povedati zgodbo naših prednikov, povezavo, ki so jo imeli z zemljo in ustvariti predmet, v katerem lahko zrcalimo in razvijamo naše misli. Želim si, da bi ta predmet lahko sprožil tok misli o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Te informacije materiala želim transformirati kot zaznavamo žamet – ko ga gledamo, ko se ga dotikamo in ko ga nosimo, nam daje toploto, umirjenost in mehkobo.

O keramiki

Okrog sebe nabiram geološki material, ki ga transformiram v uporabno keramiko.

Svet, ki ga doživljam, je napolnjen z materijo, ki jo lahko uporabim kot del keramične arhitekture: glino in pesek kot del keramičnega telesa ter glino in ostale procesirane minerale kot glazuro.

Te materiale uporabim kot orodje, s katerim lahko povem zgodbo o lokaciji, ker ko iščem materiale, dobim priložnost za vzpostavitev vezi z zemljo in njeno zgodovino.